Ali poznate tisto gospo, ki s svojim kovčkom vsako leto prepotuje cel svet in je tretja od štirih sester? Vsako leto ob istem času se ustavi v mestecu na vrhu hriba… In ustavila se je tudi v našem vrtcu Ciciban v Dobrovcah, natančneje v skupini Mehurčki. Potrkala je na vrata in pred njimi pustila veliko škatlo, ki je s svojo skrivnostnostjo premamila razigrane otroške oči in jih spodbudila k ugibanju njene vsebine. Bila je gospa Jesen. Kaj kmalu je vsako otroško srce bilo hitreje v ritmu radovednosti, da čimprej z rokami otipa to veliko skrivnost. In skrivnost ni bila nič drugega kot jesenski plodovi narave, med katerimi se je skrival tudi sočen grozdni sadež,  ki se je ob stisku kar pocedil med otroškimi prstki. Ko smo končno uganili, kaj vse se skriva v škatli presenečenja, se je eden izmed otrok spomnil, da imajo v družini naslednji dan trgatev. Skupaj smo ugotavljali, kaj pomeni beseda trgatev, in ker vsi otroci te besede niso poznali, nas je to spodbudilo, da bi se udeležili tega starega običaja. Dogovorili smo se z dečkovo družino in se kar naslednji dan polni pričakovanj odpravili k družini Klasinc, ki nam je prijazno odprla vrata svojega dvorišča. Gospod Ivan in gospa Alenka sta že pripravila vse potrebno, sledila so le še pravila za varno trgatev in otroške roke so že posegale po škarjah. Otroci so hiteli, kdo se bo najhitreje povzpel po lestvi in odrezal prvi grozd trte. Vsak izmed njih je dobil svojo priložnost in v hipu je bilo vso grozdje obrano in zbrano v zanj pripravljenih vedrih.  Gospod Ivan nam je potem povedal, da je grozdje najprej potrebno zmleti in nato sledi stiskanje oz. »prešanje«, zato smo grozdje v polnih vedrih odnesli do mlina, jih spraznili vanj in vsekakor je spet vsak poskusil vrteti mlinsko ročico. Nato je sledilo še stiskanje in nestrpno pričakovanje – le kdaj bomo lahko poskusili končni izdelek. Gospa Alenka je prinesla lončke in vanje nalila sveže iztisnjen grozdni sok. Naslednji dan smo se v vrtcu polni vtisov prejšnjega dne urili še v finomotoričnih spretnostih ter izdelovali grozdje. Ker pa ima grozd veliko »kroglic«, smo tudi mi potrebovali kar nekaj časa, da smo izdelali vsak svoj grozd ter z izdelki okrasili igralnico. A trud je bil poplačan…Otroci so bili nad  svojimi izdelki navdušeni.

In ker smo se pri delu izkazali, smo kmalu dobili povabilo na »Kaučevo kmetijo«, kjer smo se tokrat preizkusili v še enem običaju, v luščenju koruze. Naloga je bila malo težja, a smo se ob njej zabavali in uživali. Klasi koruze so bili kmalu prazni, vedra pa vedno bolj polna koruznih zrn, s katerimi bodo čez zimo hranili živali. Drobni prstki so pobrali še koruzna zrna, ki so med luščenjem padla mimo veder in že smo končali z opravilom. G. in ga. Klasinc sta nas ob koncu nagradila s pogostitvijo za uspešno opravljeno delo. Mehurčki smo se jima tudi tokrat zahvalili za prijazen sprejem in pogostitev ter predvsem možnost vpogleda v kmečka opravila nekoč. Skratka to jesen nam nikakor ni bilo dolgčas in kljub temu, da nas narava še razveseljuje s svojo čudovito paleto barv z radovednostjo že čakamo na teto Zimo in se sprašujemo, s čim neki nas bo tokrat presenetila. Še pred tem pa si lahko utrinke jeseni ogledate v fotogaleriji.